Američan v Rašici

Zamisel knjige o Primožu Trubarju s posrednim junakom v pripovedi, ameriškim misijonarjem Pittom, ki kot študent zgodovine na univerzi California State University, Stanislaus v Turlocku naleti na ime Primoža Trubarja, se je porodila med avtobusno vožnjo za slovenske učitelje in učiteljice po Trubarjevih poteh po Nemčiji. Ko se resnični zgodovinar in misijonar, ki je podlaga tega romana, z imenom začetnika reformacije na Slovenskem, Primoža Trubarja, malo pobliže seznani, se odloči, da bo zgodovino reformacije na Slovenskem vzel za svoje diplomsko delo, kar bi združil z misijonsko pomočjo med Slovenci. Tako je ena takih voženj po sledeh Primoža Trubarja osrednji motiv zgodbe v romanu. Ker pa je bil šofer pri teh poteh, ki so se ponavljale nekaj let zapovrstjo, musliman iz Bosne, tudi v resnici človek izrednih vrlin, potekajo z njim tudi verski pogovori, ki so nekakšna posodobljena ponovitev tega, kar je Trubarja v letu 1567 pripravilo do tega, da je skrivaje prišel iz Derendingena v Ljubljano, da se je v ječi na ljubljanskem gradu srečal z ujetim poveljnikom turške vojske Usraim-begom in se z njim pogovarjal o nauku »turške vere«, kakor so tedaj imenovali islam. Tako so se Američan Pitt in njegovi slovenski sodelavci pogovarjali z današnjim muslimanom, rojakom poveljnika iz Trubarjevega časa, v čem se nauka Svetega pisma in Korana med seboj razlikujeta in si tudi v osnovi nasprotujeta.