Arkana Fausta Vrančića Šibenčanina

Fausta Vrančića poznamo kot izumitelja, filozofa, leksikografa, pisca, polihistora in kot služabnika Božjega, toda o dimenziji njegovega skritega življenja, ki ga ni želel izpostaviti očem drugih, in ki je morda, bolj kot karkoli drugega, bil prepojen z njegovo intimno hrepenenje po resnici in globokim notranjim iskanjem smisla, ne vemo skoraj ničesar. Njegovi zapisi, ki jih je skušal držati stran od oči drugih in celo naročil, naj bodo pokopani z njim, pričajo o tej dimenziji njegovega bitja in težnji po iskanju kamna modrecev ter arkanum, ki na svojstven simboličen način riše čudeže in zahaja za obzorja večnega. Faustovi zapisi so se v sam začetek Domovinske vojne leta 1991 prebili do glavnega junaka romana, čigar se življenje, zahvaljujoč Faustu Vrančiću, čudežno spreminja. Ali lahko skrivnosti, zakopane s Vrančićem, spremenijo tok zgodovine ali je faustovski pakt vendarle nemogoče skleniti? Arkana Fausta Vrančića Šibenčana Omera Raka skozi dve vzporedni zgodbi, sodobno in tisto iz časa Fausta Vrančića ter njegovega bivanja na praškem dvoru Rudolfa II. Habsburškega, prepleta večno vprašanje vojskovanja in miru, vprašanje vzburjenja v znanstvenih odkritjih in umetniških dosežkih ter ključno vprašanje - vprašanje napredka ali zastoja posameznika in družbe.