Bajke / Ljepotica i zvijer

Leta 1697, ko je v visoki družbi francoskega kraljestva izšla knjižica »Povesti ali pravljice iz minulih časov s poukom« – brez pisateljevega imena na naslovnici – je bil trend pripovedovanja fantastičnih zgodb v modi že deset let. V hišah elegantnih dam - v njihovih literarnih salonih - so se prijateljice zbirale in si pripovedovale zgodbe, navdihnjene s pravljičnimi motivi iz starodavnih knjig ...

Charles Perrault (1628-1703) ni bil prvi pisec pravljic, kot je tedaj verjel, a prvi je pomislil, da bi mlade bralce lahko s pravljico kaj naučil. V knjigi je zbranih osem pravljic, ki bodo v naslednjih stoletjih večkrat ponovljene: Trnuljčica, Rdeča kapica, Sinjebradec, Obuti maček, Vile, Pepelka, Princ Očarljivi in Palčič. Perrault je v literaturo vnesel pravljične motive, ki so in ostajajo vir navdiha pisateljev, glasbenikov in umetnikov. Oblikoval je tudi tisto, kar bo za vedno ostalo glavna značilnost pravljice: jedrnat in preprost zaplet, ki se dogaja v neki brezčasni preteklosti, povedan v starodavnem jeziku.

Čeprav je tema o lepotici in zveri znana že od pradavnine, je zgodba gospe Jeanne-Marie Leprince de Beaumont (1711-1780) zaradi svoje osupljive preprostosti postala in ostala zelo priljubljena in navidhujoča.  

Predstavljamo Perraultove pravljice in Lepotico in zver v novem prevodu Sanje Lovrenčić.