S pisanjem te knjige sem ugotovila, da me slovarji še vedno tako navdihnejo, da preprosto zapišem misli, ki jih brez njih nikoli ne bi. V poglavju Jezikovna inteligenca, ki je prvo poglavje knjige vas opomnim, da sem tu. Pišem o besedilih, nekaj zanimivosti o pisanju, jeziku. Poglavje sem popestrila s citatom in umskim izzivom. V poglavju govorim o hec-u, o jedru in tehnični spretnosti rabe jezika.
V drugem poglavju absolutno razumsko raziskujem težnjo razuma. O oblikovanem mojem, tvojem in njihovem vtisu. Sprašujem se, ali naj zdaj dvomim, ali verjamem. Ko pa vem, da jaz nisem moje misli, lahko verjamem le v ljubezen. In zaključujem z mislijo, da je človek bolj ustvarjalen, če ima prostrani um.
Zakaj smo nerodni, kdaj smo nerodni? Zakaj nekateri menijo, da je življenje le oder, na katerem nastopajo? Ali res lahko koncentracijo izboljšamo s telesnim ravnotežjem? Pri komu so določene oblike bolj, pri komu manj izražene? Omenim logično – matematično inteligenco, prostorsko inteligenco in telesno inteligenco. In menim, da je zrelo telesno izražanje ples. Ta je dostopen množicam. Zato urno na plesišče.
Sorodnik, fenotip, razvoj. So naša ravnanja podedovana in okus privzgojen? Strah me je napačnih mutacij genskega kromosoma. Kdo sploh je še vreden čaščenja? Ugotavljam pa, da je dejstvo, de le če smo dovolj hitri, hitrejši od »nareka«, lahko mi narekujemo. Kdo bi to razumel. Če želiš razumeti preberi poglavje Evolucija in morda še kakšno knjigo zraven na to temo. Če ne, pa bodimo preprosto hvaležni za to, kar smo.
V poglavju Verstva in etika se dotaknem individualne religioznosti, budizma, krščanstva in čarovnije. Če vem, kdo sem, potem lažje iščem smisel. Še kakšno zgodovinsko dejstvo bi se našlo. In razmislek o poizkusu ideološke manipulacije, nedosegljive popolnosti sakralne umetnosti. In na dejstvo, da čudež lahko ozdravi obsedence.
V poglavju Lipogrami od A do Ž je vsak zapis brez ene črke. To pomeni, da je v prvem zapisu prepovedano uporabiti črko A, v drugem zapisu črko B, v tretjem zapisu črko C in tako naprej. Zato so nastali spisi, ki so malo (ne)navadni. Ker za vsako besedo iščem sopomenko tako dolgo, dokler ne najdem ustrezne besede s katero lahko opišem željeno vsebino.
V poglavju Vsiljivci gre za dobro znano iskanje vsiljenih besed med besedo, ki se ves čas ponavlja. Besedni umski izziv je v kocki. Takšnih kock je enako število, kot ima abeceda črk, ker je na vsako črko izbrana ena beseda. Čisto preprosti izziv, za sprostitev. Ta vaja dobro vpliva na očesne mišice in na delovanje naših možganov. V vsaki kocki so vsiljene 2 ali 3 besede. Poiščite jih.
V Kockah glagolnikov je skupek besed. Te me vabijo, da odpiram slovarje in jih raziskujem. Morda si boste tudi vi želeli razvozlati pomen besed. Morda vam bodo te le lepe na oko. Vsekakor je moj namen, da si v kocki izberete svoje besede in razmišljate o njih.
Tako je bralec knjige BesedoVanja 4 izzvan k razmišljanju o več temah, k reševanju umskih izzivov in k temu, da ga morda kaj od navedenega vzpodbudi k literarnemu ustvarjanju.
Avtorica Vanja Lebar (Murska Sobota, 1974) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani dokončala študij pedagogike in je svoje delo usmerila na področje vzgoje in izobraževanja.