Bezdan

Ko nas začnejo zapuščati imena, besede in spomini, vse tisto, kar smo ustvarili in delili z nekom drugo osebo - kaj nam ostane? Nedolgo po vojni, v mestu na meji se bodo dve ženski in dva moška odpravili proti breznu, toda Josip Mlakić je preveč dober pisatelj, da bi jih na tej poti pustil brez svetlobe. Morda ravno zato je luč v Breznu najjasnejša: knjiga o smrti postane knjiga o ljubezni, zgodba o bolezni pa se spremeni v zgodbo o sočutju in razumevanju. Veliko je še v najnovejši Mlakićevi knjigi. Modra in avtentična, napisana s preciznim jezikom poezije, govori o času in pozabi, o zgodovinah velikih in majhnih, in če smo sposobni prebrati bele prostore - naključen dotik, kavo in molk v dvoje, življenje ponavljanja in ples časa - bi lahko bilo, da je Josip Mlakić s knjigo Bezdan ustvaril svoj najnežnejši roman.