Blaženstvo i druge priče – Vrtna zabava

Zgodovina literature beleži Katherine Mansfield (1888-1923), rojeno na Novi Zelandiji, kot eno najpomembnejših romanopisk angleškega jezikovnega prostora in nosilko Čehovljevega vpliva v angleškem modernizmu. Toda ženska iz Mansfielda še zdaleč ni preprosta sledilka: prevzame elemente razmeroma deprivilegiranega tipa in jih spremeni v nekaj radikalno novega in brezčasnega, danes neprekosljivega. Poleg skromnih bio-bibliografskih podatkov se zdi, da si je življenje Katherine Mansfield izmislil neki eruditski postmodernistični romanopisec. Na plečih ikonične junakinje se lomi svetovna zgodovina (prva svetovna vojna), galerija njenih prijateljev, ljubimcev in znancev pa dobesedno piše zgodovino idej in literature modernizma: tu sta Bertrand Russell, D. H. in Frieda Lawrence, Aldous Huxley, Lytton Strachey, T. S. Eliot, Virginia Woolf, Dora Carrington ... V obdobju, ki je ključno za afirmacijo žensk v 20. stoletju, so pogum Mansfieldove umetniške osebnosti, nedvomno prestopanje civilnih konvencij in imperativ. Zdi se, da (bi)spolna svoboda govori izpod peresa feministične kritike. Najboljše zgodbe Katherine Mansfield odlikuje neverjetna telesnost detajlov v simbolnem ravnanju s predmeti in dogodki. Na papir mojstrsko izriše atmosfero, v peščici banalnih detajlov nakaže celoten način življenja tako posameznika kot družbe. Njeni romani so »čudni«, bo rekel bralec. Vsaka se na svoj način zna poigrati s pričakovanji.