Bolezen kot metafora

Knjiga Bolezen kot metafora je sestavljena iz dveh daljših esejev: prvi je izšel leta 1978 in tematizira kulturni imaginarij tuberkuloze in raka kot dveh »nerazumljenih«, torej neozdravljivih bolezni, ki sta zaznamovali 19. in 20. stoletje in sta si v svojem simbolnem pomenu ostro zoperstavljeni, desetletje pozneje pa se mu je pridružilo še nadaljevanje, analiza metaforičnih razsežnosti aidsa kot nove kuge sodobnega časa. Susan Sontag potemtakem ne gre za bolezen v njenem fizičnem pomenu, temveč za ideološko podobo, ki jo ima v javnem diskurzu in prek njega v našem zasebnem življenju. Pri »dekonstruiranju« te podobe – najbolj zdrav način, kako biti bolan, je namreč po njenem mnenju osvoboditev od vse metaforične navlake bolezni – se opira na številne zgodovinske in literarne vire, zaradi česar se knjiga bere kot svojevrsten kulturni kompendij.