Božja senca

Kot dodaja prevajalec Matej Venier, pa je delo »več kot življenjepis nekega osvajalca. Je geopolitični pregled sveta v prelomnem obdobju na prehodu iz 15. v 16. stoletje, ko se je razdrobljena Evropa zaradi pretrganih trgovskih poti na Vzhod in nemoči pred vojaško superiornim Osmanskim imperijem obrnila na Zahod in začela čezmorska osvajanja. Mikhail izhaja iz nekoliko drugačnih predpostavk, kot smo jih vajeni: zahod v njegovi interpretaciji zgodovine ni a priori nosilec zgodovinskega napredka in islam ni očrnjeni in zločinski drugi, temveč evropski enakovredna civilizacija, ki je zahodni svet nikoli ni priznal kot take, čeprav je v neštetih vidikih izoblikovala novoveško Evropo in z njo sodobni svet in je bila v obravnavanem obdobju bolj versko strpna kot krščanski Zahod.« Fascinantno delo vključuje opise spopadov med islamom in krščanstvom od grških otokov, Španije in severne Afrike do ekvatorialne Afrike, ki so se z zasužnjenimi afriškimi muslimani vred preselili v Novi svet takoj po njegovem odkritju.