Čas

Danica Zlatar v svoji zbirki razmišlja o bivanju, prijateljstvu, prijaznosti in pozornosti do sebe in drugih, pa tudi o občutenju žive in nežive narave ter spominih. Po njenem mnenju v zbirki izstopa močna želja po ohranjanju določenega stanja, stalnice, ki prinaša občutek varnosti. Ta motiv je prisoten tudi v pesmih, povezanih s predmetnim svetom, kot so Kostanj, Vrata, Pomaranča, Vrtna uta in Cesta. Rada se poigrava z načinom izražanja, pri katerem o sebi govori v tretji osebi, kar je razvidno v pesmih Cvetino čakanje, Nekdo in Marina. Narava ima v njenem ustvarjanju pomembno vlogo in pogosto predstavlja navdih za pesniške izpovedi, ki niso zgolj opisi, temveč bralcu omogočajo svobodno občutenje motivov, kot so rojevanje, spreminjanje, vztrajanje in ljubezen. Posebno mesto v njenem ustvarjanju zavzema čas. Po eni strani ga dojema kot omejenega, vezanega na bivanje v trenutku, po drugi strani pa kot neskončnega, če ga poveže z naravo in obstojem planeta.