Čebela na cvetu in v svetu

Bogati čebelarski stroki in poljudno strokovni literaturi se pridružuje monografija o vlogi čebele v kulturi nasploh in še posebej v slovenski besedni umetnosti. Prvo poglavje je namenjeno vprašanju od kod ime čebela. Drugo poglavje na kratko predstavi čebelo v njenem naravnem okolju tako v davni preteklosti kot danes. Tretje poglavje vstopa v pradavni svet kulture, v antiko in zgodnje krščanstvo. Od četrtega poglavja naprej se obravnava osredotoča na slovensko problematiko o čebelah. Najprej so na vrsti prvi slovenski strokovni spisi o čebelarstvu (Valvasor, Furlan, Scopoli, Hipolit, Pohlin, Glavar, Levstik idr.) Peto poglavje govori o čebeli v slovenski kulturi. V zgodovini slovenskega čebelarstva je bilo zelo veliko duhovnikov in učiteljev čebelarstva in še danes ta tradicija ni izumrla. Šesto poglavje zasleduje motiv čebele v slovenski besedni umetnosti. Pogosteje kot v pesmih je navzoča v folklornih pripovedih, največ pa v pregovorih. Sedmo poglavje je posvečeno napisom na čebelnjakih, stanovski spominski literaturi, motiviki čebele v ustvarjanju v izrednih (vojnih) razmerah, pesmih in igrah priložnostnih avtorjev. Najobsežnejše in z estetskega vidika najbolj privlačno je osmo poglavje Čebela v slovenski literaturi s pesniki in v prozi. Deveto poglavje ima naslov Čebela v slovenski mladinski književnosti. Deseto poglavje Čebela v vsakdanjem življenju je zasnovana etnološko. Enajsto poglavje opisuje čebelo v gospodarstvu... Avtorica spremno besedo zaključi s stavkoma: Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!