Pesniški prvenec Aljaža Primožiča nas čisto potiho, šepetajoče vabi med iskrive in čutne verze, ki ne razglašajo velikih premikov, temveč se potapljajo v globoko intimo. Zbirko, ki se ukvarja s tematiko stalnega odraščanja in medosebnih odnosov, izrekajo raznoteri pesniški glasovi. Nagovarjajo nas domačno in zaupno, kot bi se z njimi družili ugnezdeni v fotelju ali pa kar med šuštečimi rjuhami. Neutrudno iskanje, ki se dogaja ob prevpraševanju identitet, smislov in bistva, se ironično približuje cilju, ki ni tako usklajen s predstavo o popolnosti, kot se zdi na prvi pogled. Zato se plast za plastjo razkriva spoznanje, da v tem življenju nikoli ne bomo do konca zadovolj(e)ni. In da to morda sploh ni tako zelo tragično.
Aljaž Primožič (2001) je pesnik in dramatik, trenutno študira rusistiko in filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je dobitnik nagrade Župančičeva frulica in lavreat male Veronike. Njegove pesmi so bile uvrščene v antologijo mlade poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, njegov dramski tekst Kamenčki pa je del pete knjižne izdaje Tapetka! (JSKD). Od leta 2018 soustvarja literarni festival Izrekanja. Čisto potiho je njegov pesniški prvenec.