Danilo Kiš. Žamor povijesti

Ko je leta 2014 britanski zgodovinar in novinar Mark Thompson objavil Izvod iz knjige rojstev, Zgodbo o Danilu Kišu, so mnogi v njem prepoznali avtorja, ki poleg strokovnosti ponuja inovativnost, ob spretnosti pa strast - biografa, ki je postavil nove standarde kišologije. Sedem let pozneje, v Žamoru zgodovine, bo Thompson čarovnijo ponovil - na drugačen način. V šestih izjemnih esejih o življenju in delu "velikega in nevidnega pisca" (kot je Danila Kiša opisal Kundera) Thompson približuje, premikajoč se vešče po isti liniji, po kateri je nastajala Kiševa umetnost - meji med književnostjo in zgodovino. Koliko prihodnjega Kiša se lahko najde v pismih, ki jih je po srečanju v Makarski pošiljal svoji prvi ljubezni, Jean McCrindle, hčerki britanskih komunistov? Koliko ga je vplival Samuel Beckett, avtor, za katerega je bila Zgodovina "nesvest" (za Kiša je bila šum, grozna in neizogibna)? Kako se Kišev aksiom o nedeljivosti etike in poetike ujema in berljiv v njegovih delih o evropskih totalitarizmih, in kako v kontekstu zverstev, storjenih na teh prostorih, konec tega krvoželjnega 20. stoletja? Kako je v dokumentih, na katerih je temeljil svoje zgodbe, znal slišati in prenesti tisto, česar zgodovinarji pogosto niso - trpljenje človeka? Da bi resnično videli Kiša, Mark Thompson v Žamoru zgodovine ponuja nekonvencionalno optiko, motiv, ki ga je Kiš delil z Beckettom: oko muhe. To bo v isti sliki ujelo Miroslava Krležo in Jamesa Joycea, Sokrata in Hannah Arendt, Slavka Goldsteina in Emmanuela Le Roya Laduriea. Književnost in zgodovina, življenje in sanje. Bolj kot zasluženo, za ljubitelje in študente Danila Kiša, bi to izjemno knjigo lahko imenovali po njenem zadnjem poglavju: Abeceda.