Detektivka Zofija na taboru

Detektivka Zofija na taboru je druga knjiga o četrtošolki Zofiji, ki je nadarjena detektivka, kajti Zofija je »dobra detektivka zato, ker ima vedno oči odprte in ne spregleda nobene podrobnosti, ki drugim ljudem mimogrede uidejo mimo nosa«. V dvanajstih poglavjih Zofija odkriva drobne detektivske primere, ki pa so za njeno okolico zelo pomembni. Ker reši vse zaplete, pravzaprav skrbi za razumevanje med vsemi, ki so se znašli na gledališkem taboru. Na šoli, ki jo obiskuje Zofija, so namreč določili štirinajst učencev, bodočih udeležencev gledališkega tabora, ki so na moč različni med seboj. Na kmetiji, kjer tabor poteka, morajo sodelovati, da bi lahko pripravili gledališko igro po knjigi Pika Nogavička Astrid Lindgren. V času njihovega bivanja na taboru se zgodi nekaj neljubih dogodkov: nekdo krade sladkarije, drugič spet nekdo uporabi telefon, iz katerega pošlje sporočilo, nekdo odvije kljuko na vratih jedilnice, tako ostanejo trije učitelji zaprti v jedilnici, kajti vrata se nikakor ne dajo odpreti, v kuhinji zagori, a tudi to Zofija uspešno reši in pokliče pomoč … Zofija se vedno znajde ob pravem času na pravem mestu, s svojo potrpežljivostjo in spretnostjo pa razrešuje težave, njena glavna odlika pa je, da krivca nikoli ne izda.