Dolge sence fašizma

Dolge sence fašizma sestavljata dve zgodbi, postavljeni v precej oddaljen čas, prva je okvirna zgodba iz sedemdesetih preteklega stoletja s prigodami iz življenja družine, ki jo ločuje jugoslovansko-italijanska meja; vložna zgodba pa je zgodba iz tragične družinske preteklosti, zgodba o štirih bratih, ki jih metež italijanske pred- in medvojne okupacije raznese po različnih prostorih druge svetovne vojne, od taborišča in partizanov do Aleksandrije, kamor še pred vojno po gostilniškem pretepu s fašisti eden od bratov pobegne k teti (usoda aleksandrink, o katerih zagotovo še vedno vemo premalo, je v roman nasploh vpletena na sila zanimiv in informativen način). Po obsegu kratek roman postavi široko fresko iz različnih časov Primorske, in ravno Primorska sama je pravzaprav “junak” tega romana, tako v tragičnosti razseljevanja in raznarodovanja, ki mu je bila vedno znova izpostavljena, kot predvsem v veličini narodnostnega vztrajanja.