Medtem ko Katarina nima moči niti vklopiti pralnega stroja, Julija v vtičnicah odkriva prisluškovalne naprave. Medtem ko prva ne zmore s hčerko na igrišče, druga v jumbo plakatih prepoznava sublimna sporočila. Ko Katarina v življenju ne vidi več nobenega smisla, ga Julija vidi preveč. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. O tem, kako se normalnost neopazno spremeni v nekaj, čemur je težko reči drugače kot stiska.
Katarina in Julija se vsaka po svoji poti znajdeta v psihiatrični bolnišnici. Ne zaradi enega velikega zloma, temveč zaradi kopičenja majhnih, vsakdanjih porazov. Med terapijami, vizitami in pogovori se odpirajo teme dela, odnosov, materinstva, prijateljstva in osamljenosti v svetu, kjer je utrujenost vrlina, izgorelost pa skoraj nujen stranski učinek uspešnosti. Roman se teh vprašanj loteva z ironijo in humorjem, ki nista beg pred resnostjo, temveč način preživetja.
Drsenje ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti - in o tem, da je včasih že to dovolj.