Otoki so s svojo psihogeografsko specifiko vedno pritegovali ljudi. Tokrat se je med otoke potopil tudi priznani slovenski naravopisec in esejist Iztok Geister. V svojem prvoosebno pisanem knjižnem eseju si po vseh zemljepisnih, etnografskih in ekoloških opisih otoka ne pomišlja razgaliti otoške intime, kar opravi z romaneskno ošiljenim peresom. Potem ko izplava iz semantičnih voda, se Geister poglobi v najrazličnejše načine nastanka morskih in sladkovodnih otokov. Vsak nastanek otoka vidi kot čudež, pa naj gre za magmatski izbruh, potopitev kopnega do vznožja gora, rečni nanos ali taljenje ledenika, za vegetacijski novi svet ali človeško novotarijo.
O naseljevanju otokov skozi zgodovino Geister ne razmišlja le skozi osvajalsko prisvajanje, ekumensko, trgovsko ali kulturno okupacijo, temveč sledi tudi zakonitostim vegetacijskega nasledstva in živalskega naseljevanja. Tako so poleg zgodovinsko znamenitih trgovskih otokov enakovredno obravnavani tudi komaj poznani oceanski otoki z naselbinami morskih sesalcev in ptic.
Avtor se v svojem besedilu posveti tudi zgodovinskim prikazom otokov, kot so jih opisali najznamenitejši morjeplovci, kot denimo Magellan iz osvajalskega, Urdaneta iz misijonarskega in Darwin z raziskovalnega zornega kota. Knjiga Esej o otoku se spoštljivo prikloni ne le prvopristopnikom, pač pa tudi vsem tistim, ki vse do danes vztrajajo v otoški izolaciji. Eruditska knjiga, ki kar vabi na najbližji otok!
