Eseji

Michel de Montaige, rojen Michel Eyquem (1533–1592), je najpomembnejši renesančni filozof in začetnik literarne zvrsti eseja. Kot podeželski plemič je priimek prevzel po gradu Montaigne, kjer se je rodil. Ob strogi vzgoji in izobrazbi je že v otroštvu usvojil latinščino kot materni jezik in se kasneje usmeril v študij prava ter začel kariero svetnika na davčnem sodišču, nato pa jo nadaljeval na preiskovalnem uradu bordeaujskega sodišča. Po očetovi smrti poleti 1571 se je umaknil v zatišje domačega gradu, kjer se je lotil esejev in v zavetju svojega v knjižnico preurejenega stolpa preživel naslednjih deset let. Eseji v treh knjigah, ki obsegajo impozantnih 1300 strani, so prvotno izšli leta 1580 in pokrivajo široko tematsko polje, najpomembneje pa je seveda, da prinašajo nov slog pisanja – esej –, ki v sebi združuje poskus, preizkušnjo in izkustvo.