Glej ga, Součka!

Knjiga ni samo kronologija skoraj stoletnega obdobja z okupirano Ljubljano, delovnimi brigadami, samoupravljanjem in razvojem gledališča, radia in televizije, ampak tudi kronologija prostora, predvsem Ljubljane med SNG Dramo in Kodeljevim. Tam je okrogloličen fant iz češke delavske družine profesorjem prisegel, da se bo izogibal gospodarstva, saj mu z računstvom res ni šlo, pač pa je tekoče bral že v vrtcu. Od nekdaj je recitiral in interpretiral, najprej na majhnih in improviziranih odrih, po končani igralski akademiji pa skoraj štirideset let v ljubljanski Drami. Svoj izraz je iskal tudi preko režij in z ustanavljanjem svojih gledaliških skupin, ki sta jih s takratno ženo financirala z izdelavo keramike. Delal je na radiu, ko je bil ta še v povojih in brez tonskih posnetkov. Morda je tam še vedno tista rdeča zavesa, pogrizena od napadov smeha, saj so se vse oddaje predvajale v živo, zato mu moramo verjeti na besedo. Zavesa se je nato dvigala in spuščala na številnih praizvedbah, premierah in ponovitvah, na novo jo je obesil tudi v premajhno skladišče za kulise in ustanovil Levi oder ter soustanovil Malo dramo. Nekaj drame, zapisano z veliko ali malo, je v življenju Jurija Součka vedno bilo.