Hotel Wartburg

V romanu Hotel Wartburg Zoran Žmirić pripoveduje o eni navidez povsem običajni družini, ki je na svoj način nesrečna. Skozi to nesrečo, ki jo ima vsaka družina na svoj način, nas pisatelj popelje v avtomobil znamke Wartburg. Wartburg iz naslova romana je prostor za končno obračunavanje z očetom, motiv, ki sproža spomine na ključne situacije odraščanja in zorenja, v katerih glavni junak razrešuje nerešene račune s staršem, ki je bil pogosto bolj lastnik Wartburga kot starš. Dvotaktni motor, ki je že dolgo tiho zaradi starosti, bo ponovno zaživel v spominu pripovedovalca, da bi enkrat za vselej razčistil vse, zaradi česar je njegov zagon zvenel pravilno samo takrat, ko je oče odšel kamorkoli. S to zadnjo zagonetko motorja je Wartburg v pripovedovalčevi perspektivi naredil popoln krog od težkih spominov do odpuščanja očetu, ki tega ni znal biti, ali pa je bil tak, kot je edino znal in mogel biti. Za to odpuščanje se Zoran Žmirić zavzema z ekonomičnim, na videz skopim jezikom, ki zadene točno mero čustva, ki ga mora vzbuditi pri bralcu; to počne s kratkimi, skoraj filmskimi sekvencami s dialogom kot osrednjim materialom, prizori, ki obilujejo nujne čustvene rezove, iz katerih izhaja pravi razmerje med izrečenim in zamolčanim, grenkobo in nežnostjo, spominom in pozabljanjem - vladanje jezika in zgodbe na način, ki ga poznajo le pisci, v katere književnost bomo nedvomno verovali, ne sprašujejoč se, ali so napisali fikcijo ali resničnost.