Življenske poti treh protagonistk se povežejo s sodobno genetiko in novimi metodami zdravljenja, ki jih le ta omogoča.
Meta, doktorica filozofije s tremi otroki, biologinja Hana, mlada, prodorna znanstvenica, in Maša, prenašalka genske bolezni, s svojimi zgodbami v pripovedno tkivo vnašajo tri različne oblike srečevanj z dognanji sodobne znanosti: filozofsko, znanstveno in izkustveno, 'človeško'. Roman izjemno živo, s širokim in globokim vpogledom v obravnavano področje pretresa družbeno dojemanje znanstvenega napredka ter vlogo znanosti pri oblikovanju našega življenjskega sveta. Je tudi roman generacije, ki je med čakanjem na mesta v raziskovalnem sistemu vzela stvari v svoje roke in odšla v tujino. Roman odpira več eksistencialnih in etičnih vprašanj - kdo smo, kam gremo in kako daleč lahko posegamo v mati naravo, preden se ta obrne proti nam?
Tina Bilban v romanu Hvala za škarje tako suvereno odpira deficitarne teme našega romanopisja, med njimi razvoj sodobne znanosti ter strah družbe pred novim znanjem in njegovim vstopanjem v naša življenja. Kaj se skriva za našim odporom do odkritij na področju sodobne genetike, do novih oblik zdravljenja, ki jih ta odkritja omogočajo? Ta in z njimi povezana vprašanja v romanu zaživijo v prepletu treh različnih življenjskih izkušenj.
Knjiga Hvala za škarje je tako v eni izmed svojih pomembnejših dimenzij intelektualno branje, a intelektualno v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Ponaša se namreč s širokim in globokim vpogledom v področje, ki ga obravnava, s prefinjenim posluhom za leposlovje in njegove izrazne potenciale, s posrečenim smislom za preplet fikcijskih in stvarnih referenc, predvsem pa tudi z empatijo do svojih likov in zgodb, ki jih živijo. Prav slednja daje romanu izrazito živost in draž.