Hvarkinja

Renesančni pisatelj, slikar in glasbenik Matija Benetović (okoli 1500-1607) iz otoka Hvara, je avtor »komedije« Hvarkinja, najstarejše ohranjene komedije. Gre za edino delo, za katerega se zagotovo ve, da je avtor Benetović. Komedija je bila odkrita in objavljena leta 1915. Naslov ni izviren, dal ga je urednik prve izdaje P. Karlić, in v Trogirskem rokopisu, enem od treh ohranjenih, se imenuje Bogdanova komedija po enem od likov. Verjetno je nastala okoli leta 1600, v 18. stoletju pa so jo izvajali v Trogirju, Zadru in verjetno še kje. Benetović je morda tudi avtor kmečke Raskotove komedije, najdene v Jelsi v izvodu iz 18. stoletja. Benetović se naslanja na Marina Držića, ki ga v drami omenja in citira. Čeprav ima veliko skupnih značilnosti z Držićem in je Hvarkinja igra značajev in intrig (comedia erudita), jo uvrščamo tudi med hrvaške "smješnice", ulične komedije, ki so bile takrat priljubljene v Italiji. Več smiješnic se pojavi v 17. stoletju (npr. Ljubovnice). Benetovićevi liki so Hvarčani različnih družbenih slojev, pa tudi Benečani, Dubrovčani in prebivalci Makarskega primorja, z verno podanimi jezikovnimi idiomi in mentalitetami, na katerih so zgrajeni številni komični učinki. Vsebina komedije je povsem renesančna, v ospredju so zapletene ljubezenske zadeve različnih karakterjev in tipov, v ozadju vsega pa je, tako kot pri Držiću, denar.