Domneva se, da je Euripidova drama Ifigenija med Tavrijci nastala med 414 in 412 pr. n. št. Tako kot njegova Helena tudi to delo ni tragedija; ima srečen konec, v njem ni nasilja in smrti, zato se ga žanrsko opredeljuje kot tragikomedijo, melodramo ali celo romantično dramo. Domneva se, da je do takšnega odmika od klasične tragedije pri Evripidu prišlo po vojnih grozotah, ki so jim bile izpostavljene Atene v dolgih peloponeških vojnah s Šparto. Ifigenija med Tavrijci je zgodba o uspešnem reševanju in pobegu glavne junakinje, po doživeti vojni in drugih grozotah trojanske vojne. Priredbo te igre je napisal tudi Goethe, in sicer v dveh različicah (prozna leta 1779, v verzih leta 1787), pri čemer je hvalil Evripida kot »pesnika prihodnosti«, v katerem je usoda človeških protagonistov posledica njihove svobodne volje, in ne višjih božanskih sil, pred katerimi je človek nemočen.
Evripid (okrog 480-406 pr. n. št.) je najmlajši od treh slavnih grških piscev tragedij (za Eshilom in Sofoklejem). Realistično naravnan se je prvi lotil psihološke karakterizacije likov in velja za ustvarjalca psihološke drame.
Prevedel in napisal komentarje: Koloman Rac.
