Igra angelov in netopirjev

Glavna oseba Čarovega romanesknega prvenca je oče Faus, ki ga iz bolj ali manj mirnega duhov-niškega življenja iztrga skrivnostna femme fatale Nasja, ki povzroča pri otopelih prebivalcih zaspanega mesteca v kotlini hkrati zanimanje in odpor. Avtor prikaže bogato galerijo mojstrsko in plastično izoblikovanih figur, ki niso le abstraktno simbolične, ampak so usodno določene z eksistencialnimi, socialnimi, psihološkimi, psihoanalitskimi in celo »mitološkimi« koordinatami. Čar pripoveduje zgodbo o tem, kako se skušajo izviti iz teh koordinat in se jih odrešiti, v vrtinčastem dogajanju, ki se nenehno stopnjuje vse do intenzivnega, nekatarzičnega, odprtega konca s sklepnim akordom, ki odzvanja še dolgo po tem, ko smo roman odložili. Zato lahko zapišemo, da je na slovensko literarno prizorišče stopila že zelo izoblikovana in zrela pisateljska osebnost, ki je začela z Igro angelov in netopirjev ustvarjati kompleksen in čaren pisateljski univerzum. Aleš Čar (1971) se je rodil v Idriji. Za svoj prvi roman Igra angelov in netopirjev je v letu 1998 prejel nagrado za najboljši prvenec zadnjih dveh let. Njegov drugi roman Pasji tango je bil leta 2000 predlagan za Delovo nagrado kresnik, leta 2003 pa je izdal svojo prvo zbirko kratke proze V okvari, ki mu je naslednje leto prinesla nominacijo za nagrado Prešernovega sklada.