Ikarija

Ikarija je roman, ki na podlagi dokumentov, preverjenih dejstev in virov spregovori o strašnosti evgenike skozi zgodovino znanosti in filozofije od 19. skozi 20. stoletje. Zavezniški vojak, ameriški častnik, tudi sam po rodu Nemec, Michael Hansen, takoj po 2. sv. vojni v Nemčiji raziskuje delovanje pokojnega profesorja Alfreda Ploetza, utemeljitelja izraza rasna higiena. O njem mu pripoveduje ostareli antikvar Wagner. Ko sta bila še mlada in prijatelja, sta preučevala skupnosti idealnih družbenih ureditev, tudi Ikarijo, ki je nastala na podlagi idej francoskega utopista Étiena Cabeta. Potem sta se v idejah razšla. Ploetz je s svojimi idejami prispeval k zlu nacizma, Wagner se je umaknil. Hansen o svojem raziskovanju, čigar namen je obsoditi evgenike (kar se politično spreobrne tudi v raziskovanje, ali in koliko je ostalo komunističnih idej, sovražnih ZDA) piše dnevniške zapise, pogovore z Wagnerjem. Vedno znova nas osupne to, kako se veliki umi prosvetljene in znanstvene družbe izrodijo in njihove ideje sprevržejo v zlo. Kaj razmišlja izobražen, preskrbljen in načitan človek, da postavi nekoga, ali pač cele narode, na stran nerazvitega, omejenega, na stran tistih, ki jih družba ne potrebuje oziroma še več, katerih se je potrebno znebiti? Je strašljivost takih zamisli še živa tudi v 21. stoletju, ko pospešeno plujemo tudi k samouničenju in koncu civilizacije? Roman za razmišljujoče bralke in bralce in bralke.