Iluminacije

Pesniška knjiga Iluminacije temelji na eruptivnem vrenju govorice in besed, ki vznikajo povsod in skorajda brez vsakega subjekta, v skrivnosti /ne/razvozlanega jezika.

»Zavest o metafori kot metamorfozi, za zdaj edini tekstni strategiji, zmožni zavzeti mesto, ki sicer pripada reprezentaciji, je hkrati tudi nujna estetska naravnanost, ki zmore bralstvo srečno popeljati skozi svojevrsten sinestetičen spektakel Medvedovih Iluminacij. Te imajo – glede na povedano – gotovo več opraviti z Rimbaudevo istoimensko posthumno zbirko pesmi v prozi (1886) kakor z iluminati – morda pa tudi z njimi ...« – v spremni besedi Jelka Kernev Štrajn