In zmaj je pojedel sonce

Aksinja Kermauner v svojem novem potopisnem romanu najstnikom ne odpira le literarnega okna v druge dežele, temveč tudi v drugačnost in stisko glavnih junakov, s katero se še toliko teže soočajo v tujem svetu. Od njihovih čustvenih stanj je odvisna podoba dežele; skozi njih presojajo popolnost in nepopolnost Kitajske, dežele modrosti in norosti, prijaznosti in obupa, modernosti in večtisočletne kulture. Avtorica, ki se že desetletja ukvarja s slepo in slabovidno mladino, si je za glavnega junaka izbrala skoraj popolnoma slepega Sunčana, ki se spopada s travmo iskanja identitete. Potovanje na Kitajsko mu vendarle prinese nekaj odgovorov. In zmaj je pojedel sonce ni le izviren potopis po Kitajski, temveč nadvse dobrodošel vodnik videčim v deželo slepih.