IQBALL HOTEL

Zgodba o Iqball hotelu je postavljena v čas takoj po prvi svetovni vojni. Ležernemu in s sredozemsko vedrino obdarjenemu Vitu se izpolni življenjska želja, ko si sredi savane postavi hotel, pa čeprav je to le koča iz ilovice. Masajski Haruše so edini gostje, ki v hotel prinesejo smeh in ne preveč rahločutno zabavo. Misijonski učitelj Brandon O'Donell, ki pooseblja kolonialni svet tistega časa, poln predsodkov do vsega, kar je afriško ali celo žensko in afriško, nasprotuje pristnemu življenju v savani. Zgodbi se pridruži še bivši vojak nemške vojske Hans Putka moja, pripovedovalec in griot, obenem pa opomnik vojnih grozot, ki so tako globoko pretresale dvajseto stoletje. Hans Putka moja s svojimi zgodbami tudi povezuje čas in prostor glavnih junakov z nevidnim ozadjem dogajanja, kjer vlada afriška magija s služabnikom, povsod prisotnim vetrom. Če v podsaharski Afriki storiš ali ustvariš nekaj izjemnega, se ti rojaki zahvalijo tako, da si zate izmislijo novo ime ali pa te počastijo s kako imenitno titulo. Od tod izvirajo imenitna imena zahodnoafriških nogometnih moštev: Super orli, Neukrotljivi levi, Črne zvezde, Nacionalni sloni in - mogoče najimenitnejši od vseh - Beninske veverice. V tem duhu, kakor tudi v duhu veveric in majskih hroščev, si Boris Kolar zasluži vzdevek Kekec slovenskega romanopisja. Naposled je s Hotelom Iqball med nas v eni roki prinesel sonce, v drugi roki pa zlati smeh.