Jezerska voda nikad nije slatka

Bežeč pred draginjo in ravnodušnostjo Rima, se na prekrasno jezero Bracciano preseli družina Antonije, ponosne ženske, ki sama skrbi za štiri otroke in moža na invalidskem vozičku. Antonija je poštena, ne pristaja na kompromise, verjame v splošno dobro, a vseeno želi naučiti svojo edino hčer, da se nad vsem zanaša na lastno moč in da vedno drži glavo pokonci. Gaia je najpametnejša v družini in ne bo končala kot ona, izobraževanje bo njena izhodna točka. In Gaia se uči, uči se ne pritoževati, brati slovarje in knjige, se braniti, skakati v motno in hladno jezero brez kančka strahu... Toda agresivnost in jeza prežita kot kača in ne prenehata rasti v njej - saj kako se boriti za svoje sanje, ko pripadaš tistim, ki skorajda nimajo ničesar? V obdobju 2000-ih, v katerem poteka dogajanje romana Jezerska voda, velikih političnih in državljanskih bitk ni več, šteje le boj za svoje mesto pod soncem. Radikalno nepomirljiva, Giulia Caminito spregovori o neizpolnjenih obljubah "boljše prihodnosti" in razočaranju nad sanjami cele generacije - ganljiv, jezen, bleščeč, prelomni roman o odraščanju.