Monja je znala ljubiti, razumeti, čakati in oprostiti. Predvsem pa se je znala obrniti in vse zapustiti. Na koncu vsakega načrta je naključje in življenje ima za Monjo načrt ...
Gre za tragikomičen roman z detektivskim pridihom. Človek lahko izgine iz življenja drugih, a iz svojega nikoli, dokler je živ. Že med študijem psihologije je bila Monja opozorjena, naj ne študira zato, da bi pomagala sebi. Res, ni ji uspelo. Bežala je pred ljudmi, menjavala službe, izginjala iz socialnih omrežij, prekinjala telefonska razmerja. Bežala je, dokler je ni usoda prignala nazaj v rodni kraj. Šele takrat je prišlo spoznanje, da je v življenju spreminjala vse, razen sebe. Štefanel je kraj, v katerem se govori štefanščina. Druženje s starostniki in otroki Monji odpre nova obzorja.
