Kamnolom duš

Pesnica se v svoji poeziji odpoveduje političnosti ter delitvi na dobro in zlo, namesto tega v pogosto dokumentarični maniri prikazuje tesnobo in grozo zgodovinskih izkušenj: pomaga nam ohranjati živ spomin na trpljenje v drugi svetovni vojni, sooča nas s peklom državljanske vojne v Salvadorju, kaže nam podobe v morju utopljenih migrantov ali pričuje o posledicah zgodovinskih dogodkov. Sebe opredeljuje kot pričevalko in svojo poezijo kot poezijo pričevanja. Ob spodkopavanju slogovnih postopkov, ki bi bralcu nudili tolažbo, se izogiba polemiziranju in podajanju osebne izkušnje; namesto tega se žrtvam zgodovinskih grozot poklanja – ključno dejanje postane moč spomina.