Kiklop

Osrednje mesto v opusu Ranka Marinkovića zavzema roman Kiklop (1965), ki je postavljen v predvojni Zagreb, izveden z nizom modernističnih prijemov, slojevit in hibriden, kot večina njegove proze. Dogajanje zajema obdobje od jeseni 1940 do pomladi 1941, torej mesece tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Kritika je roman razlagala kot fiktivno uprizoritev dvomov klasičnega modernističnega intelektualca pred vojno kataklizmo, ki se nanaša na mnogoterost medbesedilnih povezav od Dostojevskega do Joycea, torej na dediščino, ki je močno oblikovala intelektualno polje in modernistično vizijo sveta. Jezikovna in slogovna virtuoznost, niz aluzij na resnične osebe medvojnega intelektualnega življenja, zvrsti intelektualnega govora in teme, ob močni mitološki simboliki zahodne literature, so nosilni elementi urbanega sveta v Marinkovićevi predstavi. Čeprav je Ranko Marinković (1913-2001) avtor manjšega števila del, med katerimi so najbolj znane drame Albatros in Gloria, zbirka novel Ruke in roman Kiklop, velja za klasika hrvaške književnosti 20. stoletja.