Kino

Zvonki otroški smeh je izginil, kot bi kdo prerezal tanek trak med zvokom in tišino, in zelenje se je razraščalo v neskončno temnečo se ploskev, in vsa drevesa so bila naenkrat videti, kot bi bila stkana iz zraka, tako lahna so se ji zazdela, kot da se sploh ne bi dotikala zemlje.