Knjiga kratkih večnih ljubezni francoskega pisatelja Andreïa Makina v veliki meri poglablja teme iz avtorjevega najpomembnejšega romana Francoski testament: vprašanje družinskih vezi, odraščanja v času političnih represij in razpadajočih družbenih okvirov, iskanja lastne identitete, ljubezni in pripadnosti ob absurdnosti in brezobzirnosti vladajočih elit. Predvsem pa vere v smisel ljubezni in poezije, ki edini zmoreta preseči našo ujetost v vsakdanjo rutino in labirinte samoljubja in napuha.
Sestavljena je iz osmih poglavij, skozi katera prvoosebni pripovedovalec poveže spomine na otroštvo in mladost s spoznanji o družbenih in zgodovinskih zablodah in ustvari pretresljiv mozaik časa, ki ni le čas Sovjetske zveze v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pač pa univerzalna prispodoba človeške družbe in tragične nemoči idealističnega posameznika v kolesju zgodovine in brezobzirnosti vladajočih elit.
