Aleksandra Kollontaj (31. marec 1872 – 9. marec 1952) je bila komunistična revolucionarka, feministka, borka za enakopravnost in enakost spolov, prva ženska na svetu (od ustanovitve modernih držav), ki je bila članica kakšne vlade ter prva diplomatka. Bila je pomembna organizatorka delavske opozicije znotraj boljševiške stranke, teoretičarka ljubezni in spolnosti.
Zapuščina Aleksandre Kollontaj je kompleksna, vendar pa je bila zaradi njene posebne politične kariere, ki je združevala angažiran aktivizem in teoretsko delo, do nedavna izključena iz skoraj vseh naprednejših političnih, znanstvenih, in univerzitetnih izobraževalnih programov. Še danes njeno ime ostaja neznano tistim sektorjem feminizma, ki niso neposredno povezani z marksizmom.
Pa vendar njeni spisi, še zlasti tisti, ki so nastali v zgodnjih letih sovjetske revolucije, ponujajo neobhodno potreben ključ za razumevanje odnosa med spolom in razredom ter odpirajo obzorja, ki so še danes točna, napredna in radikalno pomenljiva. knjižica, s katero obeležujemo 150. obletnico rojstva Aleksandre Kollontaj, prinaša štiri njena besedila ter dva uvodna eseja, ki njeno pisanje umeščata v zgodovinsko perspektivo in podčrtujeta njegovo relevantnost za naš čas. Kollontaj 150 je nastala v sodelovanju 42 založb iz 23 držav Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije in Afrike, povezanih v mednarodno založniško zvezo International Union of Left Publishers (IULP). Izšla je pri 26 založbah in v 22 jezikih.