Kraljestvo kiča

Kot je Toneta Dodleka značilno, gre ves čas za prevpraševanje, za miselne in besedne igre, za iskanje možnosti jezikovnega izraza. Pri tem odlično uporablja protislovja, ki jih vključi v svoj zapis in tako še bolj poudari, kar želi upovedati. K temu dobro paše tudi kak zamolk, da lahko tudi bralec sam aktivno sodeluje. Nekatere znane tekste avtor imenitno prenese v naš čas in jim da dimenzijo, ki postane v besedni igri sodobna. Nekajkrat so besedila tudi na meji filozofskega razmišljanja, kar jim daje dodatni domišljijski in miselni naboj. Je pa po drugi strani dobro, da avtor s tem ne pretirava – vendarle gre za leposlovna besedila, ne za filozofijo. Včasih so besedila na meji aforizma, kar pa je tako ali tako tudi namen zapisanega. Tudi zunanja forma se večinoma drži enovitega vzorca, kar daje ritem celotni zbirki.