Kraljica Gora

Počutim se, kot da ne bi imel nog, kot da sem kip, ki bo moral mnoga stoletja opazovati vrvenje pred sabo, ne da bi se lahko zganil. Kot kip svobode, nemočen proti svobodi, ki jo mora utelešati s svojo nesvobodo. Tako pretresljivo Robert Turin opisuje svoje občutenje multiple skleroze. Ko bolezen napreduje, se, da ne bi povzročal preglavic ženi, preseli v negovalni dom. Tamkajšnje osebje kmalu spozna, da »gospod Turin« ni prav nezahteven pacient; s trmo in cinizmom se spopada z novimi zagoni bolezni, medtem pa v njem zori misel, da bi svoje življenje končal s pomočjo evtanazije v Švici. Roman, ki spominja na verigo dramoletov, je pretresljivo neposreden, duhovit in poln črnega humorja, čeprav odpira številne boleče teme in moralne dileme. Ošvrkne tudi pomanjkljivosti zdravstvenega sistema in nege težkih bolnikov, nevzdržne razmere v negovalnih domovih ter polemizira z odnosom »mladih, lepih in zdravih« do vseh, ki to niso več.