Prva slovenska esejistična knjiga o pandemiji korona virusa in posledični krizi
Branko Gradišnik (1951) slovi kot pisec žanra »naredi-se-sam(a)« (Iskanje izgubljenega zdravja in Iskanje srečnega razmerja). V knjigi Kronika koker koronika, s katero od 26. februarja do 6. maja dnevniško sledi kovidu-19, pa ti tematiki medsebojno oplaja. (Pomagajo tudi mnogi prijatelji, ki so nadvse zanimivi dopisovalci.) Prvi del knjige je predvsem manična (a tudi humorna) upodobitev univerzalne ujetosti zdravstva, medijev, gospodarstva, oblasti in ljudstva v pandemijo, s poglavjem »Kaj zmore pes« (14. aprila) pa se avtor začne prebijati iz kovidskega obroča na svobodo, kjer je mogoče dihati brez zunanjega in notranjega nagobčnika. Poslej ga ne iztiri nobena reč več, celo rezultat obeh testov pri dr. Miroslavu Petrovcu ne – pogruntal je bil svoj recept za telo in za dušo.
