Proza LISICA IŠČE VEST je sodobna basen, ki skozi zanimivo dogajanje in samoizpraševanje glavnega junaka, mladega poslušalca oz. bralca postopno usmerja k pravilnemu (poštenemu) vedenju.
Zgodba v otrokovo zavest seje spoznanje, da z neprimernim ravnanji sami sebi povzročamo občutek krivde (slabe vesti), ki nam izzove trajajočo tesnobo. Pošteni smo torej zaradi sebe, ne pa zato, da bi nas drugi ne obsojali. Zakoni in pravila predstavljajo zunanji (družbeni) okvir vedenja, a bistvo socializacije je v internalizaciji, se pravi v ponotranjenemu sprejemanju univerzalnih vrednot. V vsebino je spretno vtkana večpomenskost besed (vest, kot novica, vest kot notranja presoja) in anagram (s spremenjenim vrstnim redom črk iz besede VEST sestavimo besedo SVET). Zgodbo zaključi spoznanje, da svojo vest - ki je pravi dragulj - lahko spozna, občuti in se po njej ravna le vsakdo sam.
