Mama kuha ručak, tata čita novine

Mame doživljamo kot srečne, izpolnjene z ljubeznijo do otrok, zadovoljne s svojo vlogo, ki se prikazuje tudi kot največje doseženo v življenju ženske. Tabu je govoriti celo nevtralno, še posebej negativno o materinstvu. Z nizom osebnih primerov, teoretsko podprtimi, analizo družbenih dogodkov, filmov, priljubljenih serij in književnih del, Barbara Pleić Tomić prikaže vse nasprotja materinstva, upirajoč se njegovi romantični podobi. Knjiga "Mama kuha kosilo, ata bere časopise" problematizira pomembno, a nevidno vlogo očetov pri vzgoji, analizira starševske priročnike, preučuje zanemarjen odnos materinstva in pravice do splava ter trend slavnih mater, ki prek medijev in družbenih omrežij aktivno uporabljajo svoje materinstvo za oblikovanje lastnega poklicnega identiteta. Avtorica poudarja ambivalentna čustva, ki jih matere gojijo do otrok, klavstrofobijo starševske ljubezni in odnos med materinstvom ter ustvarjalnim delom. Kako ohraniti lastno identiteto, prostor in čas zase in za ustvarjanje po potopitvi v plenice in celodnevno skrb za otroka? Konkretna institucionalna in družbena podpora redko sledi mitologiji svetosti materinstva in političnim apelom za rojevanje čim več otrok. Morda ne vemo, kdaj smo pripravljene postati matere, morda v odnosu do otrok ne moremo biti popolne, morda nas starševska vloga napolnjuje z zaskrbljenostjo, strahom in slabo vestjo, vendar je lažje, ko vemo, da nismo same, da o tem razmišljajo tudi drugi, in to argumentirano in premišljeno, kot to počne Barbara Pleić Tomić v knjigi "Mama kuha kosilo, ata bere časopise".