Mariborskih gornjih sto

Kratke zgodbe iz življenja Elizabete Požgaj - Eli V Mariborskih gornjih sto je nanizanih trideset pripovedi in kratkih, avtobiografskih zgodb Elizabete Požgaj – Eli (*1933). Eli pravi, da se spomini pojavijo nenadoma, ko se zazre v staro stavbo v Koloniji, ko vidi napis Koloniale, kjer je bila nekoč gostilna, ko se zazre v velika okna Osnovne šole Franceta Prešerna, za katerimi je nekoč sama gulila klopi.''Spominov ti ne more nihče vzeti, ker so zasidrani globoko v podzavesti ...  V resničnem življenju ni vse tako kot v filmskih limonadah. Če me je kdo imel rad, se me bo spominjal kot odkritega, srečnega in poštenega človeka, ki se je rad hvalil in bil rad pohvaljen.''- Elizabeta Požgaj - Eli ***''S tulipanom v roki sem prišla domov. V sebi sem premlevala dogodke tega dne. Dan je bil pester, povsem drugačen kot preostalih 364 dni v letu. Bilo je več lepega in pozitivnega. Sklenila sem: splača se živeti!'' - Elizabeta Požgaj - Eli***''Občutljiva je za družbene krivice, drobne pripetljaje, ki ji po večini polepšajo, včasih pa grenijo sončen dan. Pravi, da se tudi češke napake obrestujejo. ''-Dr. Vlasta Črčinovič Krofič