Masalai

Kaj so danes utvare sodobnih nomadov, ujetih v majhnih stanovanjih, zgrajenih v časih, ko so se stanovanja za srednji sloj še gradila? Ali so to njihovi starši, izgubljene priložnosti, nedokončane zgodbe in romani, neizgovorjene besede "ljubim te", zamujene ljubezni? Kdo koga zapeljuje in zakaj ter na kakšen način današnji duhovi zaznamujejo in preganjajo človeka v urbani džungli? To so le nekatera od vprašanj, ki jih eden najboljših piscev svoje generacije, Ognjen Spahić, odpira v kratkem romanu Masalai. Njegov junak, pisatelj, ki ne more izreči besede "ljubim", avtor je vrste začetih in nikoli dokončanih romanov, ujet v majhnem mestu, in njegova mati, profesorica geografije v pokoju, ga obseda toliko kot on njo. Masalai je roman o pisanju in piscu, ki to v resnici ni, roman, ki boleče pokaže vso nemogočnost sodobnega človeka, ujetega v močvirje tranzicije, da bi se oddaljil od stanja zavesti kolektiva, ki ga duhovi preganjajo kjerkoli že se znajde, in ki je enako ranljiv, naiven in obremenjen s strahovi kot plemenski človek v džungli.