V našem mestu ima vsakdo svojo zgodbo, vendar je ne pripoveduje sam. Pripovedovalec ima tukaj tisoč oči, tisoč ušes in petsto peres, ki neprestano zapisujejo.
"Mi, Potopljeni" je dragocen biser, romann, iz katerega škropijo valovi morja. Od gole skalnate obale Nove Fundlandije do bujnih plantaž Samoe, od taverne Tasmanije do hladnih obal severne Rusije, skozi generacije, vojne in človeške usode se razteza veličasten svet Carstena Jensena. Trditev, da je njegovo središče Marstal, mesto mornarjev na danski strani Baltskega morja, je tako natančna kot trditev, da so to človeško srce, ljubezen ali potreba po zapustitvi doma in odhodu v neznano. Kot v vsakem velikem delu, tudi v Jensenovem razkošnem romanu bije več src, odmeva več glasov. Očetje in sinovi jadrajo z njim drug za drugim, moški, katerih usoda je bojevati se - proti sovražnikom in morju, nekateri proti drugim in proti ženskam, ki jih ljubijo. V njem odraščajo otroci in čakajo matere, žene in vdove potopljenih, ter ena drugačna od vseh, ženska, ki želi kaznovati morje, strašni angel Marstala. "Mi, Potopljeni"; že naslov iz Jensenove očarljive sage izraža na stotine. Živi in mrtvi. Leta, glasovi, usode. Vsi, vtkani in mojstrsko prepleteni, tvorijo bleščeče mrežo, ki prinaša oceane in celine, kanibalizem in mornarje, prerokovane sanje in čudežna preživetja. Vprašanja, zadnja in prva, ter zgodbo veliko kot sam življenje.