Mrtvi zapovedaju

"Med mojo politično kariero, okoli leta 1902, so me republikanci z Majorke povabili na propagandni shod v veliki areni za bikoborbo v Palmi. Po shodu so se republikanski poslanci, ki so se ga udeležili, vrnili v Španijo, jaz pa sem začasno prekinil svoje agitacijsko delo da bi lahko kot navaden popotnik obiskal ta otok, kjer je živel veliki Raimundo Llullio, filozof, pisatelj in človek akcije, ki je živel v začetku devetnajstega stoletja, je bil ta čudoviti otok zatočišče romantične ljubezni Sandovala in Chopina. Majorka, zanimali so me njeni pošteni prebivalci, gotovo zaradi izoliranosti otoka, na katerega ideje o enakopravnosti niso segle iz Španije. še vedno so bili razdeljeni na družbene kaste, imenovane çuetas, sem videl primerno temo za roman. otočani, mornarji in kmetje, ki so se tisoč petsto let neprekinjeno borili proti vsem piratom Sredozemskega morja. Odločil sem se, da življenje obeh teh tako različnih otokov opišem v enem romanu. Celih šest let nisem mogel uresničiti te svoje želje. Ponovno bi se moral vrniti na Mallorco in Ibizo, da bi poglobljeno preučil tipe in pokrajine svojega bodočega dela, a se mi ni ponudila primerna priložnost. Končno mi je leta 1908, ko sem se pripravljal na svoje prvo potovanje v Ameriko, uspelo zapustiti Madrid in nekaj tednov preživeti na obeh otokih. Obiskal sem večino Mallorce, velikokrat sem prenočil v vaseh, kjer so mi kmečke družine izkazale toplo svetopisemsko gostoljubje. Povzpel sem se na gore Ibize in dolgo plul vzdolž rdeče in zelene obale otoka na starih, robustnih čolnih, ki del leta preživijo v ribolovu, preostanek pa v tihotapljenju. Ko sem se vrnil v Madrid z opečenim obrazom in otrdelimi mišicami od veslanja, sem se takoj lotil pisanja romana The Dead Command. Moji vtisi in opažanja so bili še tako sveži, da sem roman napisal naenkrat, brez premora in obotavljanja, in ga končal v manj kot treh mesecih.