Sveta Brigita Švedska, mistikinja iz 14. stoletja, ima v zahodnem mističnem izročilu pomembno mesto. Bila je poročena žena in mati osmih otrok. Po moževi smrti jo je Kristus poklical, da postane njegova nevesta in kanal za odrešenje ljudi. Višek njenega življenjskega poslanstva je ustanovitev meniškega reda »presvetega Odrešenika« (Ordo Sanctissimi Salvatoris).
Nebeška razodetja so sad Brigitine mistične izkušnje in eden izmed biserov evropske srednjeveške književnosti. V njih Brigita neizprosno graja cerkveno hierarhijo, ki je krščanska samo po imenu, od znotraj pa jo razžira častihlepnost, nadutost, moralna nespodobnost in intelektualna ošabnost. Vse kristjane, ki so se oddaljili od evangeljskega ideala, poziva, naj se vrnejo k Bogu in se pokesajo za svoje grehe. Njena videnja sodbe in vic kažejo na skrivnostno enost tostranskega in onstranskega življenja v mistični resničnosti občestva svetih, »kajti Božja pravičnost ne more lagati, ko pravi, da se duše po smrti očiščujejo s trpljenjem v vicah ali pa se hitreje odrešijo po dobrih delih prijateljev!«