Nemir in strast

Franjo Frančič se je rodil 21. februarja 1958 v Ljubljani, živi v Padni v Istri. Oče Franjo je bil zidar, mati Rozalija Cigler vedeževalka. Mladost je preživljal v rejah, sirotišnicah, v vzgojnem zavodu, kjer se je izučil za galvanizerja. Leta 1979 je v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za socialno delo – preživljal se je s priložnostmi zaposlitvami, dokler se ni po končanem študiju v celoti posvetil pisanju kot samostojni kulturni delavec. V slovenskem literarnem prostoru se je prvič pojavil leta 1983 s kratko zgodbo v almanahu Mlada proza, njegovo prvo samostojno delo – zbirka kratke proze z naslovom Egotrip – pa je izšlo leta 1984. Doslej je izdal že več kot trideset knjig: Domovina, bleda mati (1986, prevod v nemščino 2005), Jeb (1988), Milostni strel, Orgija (1990), Rosa (1990), Bele smrti (1994), Poševni stolp v Pisi (1994), Škorpijonova balada (1996), Shizo (1998), In drugi (2001, prevod v nemščino 2004), Princesa in smrt (2003) … To so zbirke kratkih zgodb, romani, pesniške zbirke, otroška in mladinska dela, k temu pa je treba pridati še radijske igre in dramska besedila. Njegova dela so prežeta z mladostnimi travmatskimi spomini in poznejšimi življenjskimi izkušnjami. V svojih delih Frančič teži k upodabljanju realnega življenja, odkrito in neposredno govori o temah, ki po navadi ostanejo zamolčane.