Neumno kakor kakšno dejstvo

Babyboom generacija umetnikov in intelektualcev je v veliki meri preoblikovala tudi slovensko umetnost in kulturo sedemdesetih in osemdesetih let, slovenski duhovni prostor pa je z njenim delovanjem postal precej bolj svetovljanski in svoboden kot dotlej. Eden izrazitih predstavnikov te v marsičem pogumne generacije je Aleksander Zorn, literarni kritik, gledališki in filmski dramaturg ter knjižni urednik, ki je s prodorno mislijo sooblikoval tedanjo ustvarjalno klimo in ji – če uporabimo staro sintagmo – pogosto tudi zarisoval smeri razvoja. Njegova intelektualna avtobiografija z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo je tako dragoceno pričevanje o naši ne tako oddaljeni zgodovini, ki se pogosto kaže kot naporna in omejujoča, a po drugi strani za svobodnega duha tudi izzivalna arena življenja z mnogimi slikovitimi liki v glavnih in stranskih vlogah. Zornov lucidni, igrivi in zafrkljivi, a hkrati nikoli žaljivi slog pripovedovanja nas popelje od njegovega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov do filmskih studiev, ustavi pa se tudi na uredništvu ene naših osrednjih založb.