Nova civilna družba

Korupcija, če jo razumemo v skladu z njeno moderno definicijo, torej kot partikularizem, je rak rana civilizacije in slovenske družbe še posebej. V času, ko se naša država sooča z vrsto izzivov na ekonomskem in socialnem področju, se obstoječe avtoritete ne zavedajo niti vzrokov zanje, kaj šele, da bi nam lahko ponudile rešitve. Eni se delajo, da slepo verjamejo v pristope, ki jih v boju s korupcijo uporablja kaka Švedska ali Danska. Pri tem vehementno ignorirajo dejstvo, da Slovenci po svojih ključnih karakteristikah nismo primerni za enake institucionalne rešitve kot Skandinavci. Drugi se vedejo, kot da korupcija v Sloveniji ni problem in da se lahko razvijamo, ne da bi jo temeljito zmanjšali. Tretji verjamejo, da lahko menjava ljudi na oblasti in sprememba zakonodaje spreobrne trend. Avtor v pričujočem delu pokaže, da so s stališč antropologije, evolucijske teorije iger in vedenjske ekonomije vse tri navedene pozicije nesprejemljive. Hkrati avtor predstavi izvirno, naravi in zgodovinskemu položaju Slovencev na kožo pisano ureditev, ki nam poleg razrešitve korupcijskega vozla odpira tudi povsem nove perspektive družbenega razvoja.