Novele

“Povojni entuziazem obnove porušene domovine in mladinske delovne brigade je svet, v katerem je Kolmaničeva negovala svojo človečnost, in ostala so srečanja, ki bolj kot kakršna koli teorija združujejo estetsko in etično v celoto, ki je vse do danes spremljala ustvarjalno življenjsko pot naše priznane pisateljice. Mlada in lepa absolventka učiteljišča in študent medicine, oba zavzeta, ona v kuhinji, on zdravi žuljave in ranjene roke. Skupaj recitirata slovensko poezijo, ti dve duši povezuje poezija. Ob sobotnih kulturnih večerih vsi množično negujejo poetično doživljanje kot ena sama tovarišija in dan zaspi skupaj z njimi. V miru jutra prihaja nov dan, nato dnevi ‒ in zdaj je tu starost, ki brez starčevske zlobe sprašuje: »Mladost, kod si hodila?« Prehodila je marsikaj in je zdaj na cilju. Poezija je povečala vse doživljajsko, etična zavzetost daje vsemu enkratni pomen in smisel. Bodi dober, delaj dobra dela, nikomur ne škoduj: pripovedni ton pisateljice je kot klic, da je v vsaki zapisani besedi življenje. Živimo v kulturi, v kateri trajno negujemo vrednoto, da je življenje vsakega človeka enkratno, osebno, neponovljivo. In še vse kaj drugega kot samo to nam sporoča čisti svet Karoline Kolmanič.” —Prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth