Pesem za Sinin džan

Dragan Potočnik je fenomen v slovenskem kulturnem prostoru. Zgodovinar, znanstvenik, raziskovalec, pesnik, pisatelj in popotnik, predvsem slednje. V najglobljem in najširšem pomenu besede. Potuje v globine lastne notranjosti in v širine daljnih dežel. Potovanje tja in nazaj, ki traja že od vedno in se ne bo nikoli končalo. Potovanje, ki je kot rahlo valovanje prostranega morja, ki nas premamlja s svojo neskončnostjo. In globino. In skrivnostnostjo. A tudi mogočnostjo. Zanima ga življenje. Zanimajo ga ljudje. Njihovo razmišljanje, njihove usode. Njihov vsakdanjik in njihova hrepenenja. Iran je dežela, v katero se največkrat vrača. Dežela, ki ga je očarala prav zaradi ljudi. Prijaznih, dobrih, lepih ljudi. O njih piše v številnih delih, seveda tudi v svojem prvem romanu Pesem za Sinin džan, v katerem se prepletajo tri zgodbe. Zgodba prostranega, s kulturo bogatega Irana, zgodba  večenega popotnika, filozofa pesnika in zgodba dveh mladih zaljubljencev, Amirja in Sinin, ki iščeta svojo pot do sreče.