Petokoronaš

Stendhal pravi: vpeljati politiko v roman je kot streljati s puško na simfoničnem koncertu. Če aktualni trenutek, ki ga še vsi doživljamo, prenesemo v roman, je literatura kot strel iz puške. Prav to počne Emanuel Željko Špoljar z romanom Petokronaš. Krogla aktualnosti strelja v srce literature, vse v upanju, da je ne ubije, ampak le še bolj rani. Pravzaprav je Špoljar s svojim romanom tvegal, da se krogla resničnosti odbije od zarjavelega gumba na razcapani srajci literature in se vrne v njegovo glavo. Tako se vedno zgodi, ko gre pisatelj na zmenek z aktualnim trenutkom. Roman Petokoronaš vas vabi, da sami presodite, kdo je tukaj zmagal. - Junak (ali antijunak) je pisatelj, ki deset let ni napisal niti enega stavka. Nov virus ga najde v njegovem stanovanju v Novem Zagrebu, kjer živi približno tako kot Fima Amosa Oza: napol živ zakopan v knjigah in smeteh. Emanuel je kralj in berač iz Zapruđija in Utrine - v soseski, kjer je preživel otroštvo in mladost, zdaj preživlja karanteno. Vse je drugače, vsaj na začetku pandemije, ko se omejevanje svobode za trenutek zdi grozno. Sčasoma pa začne karantena spominjati na pijana, nora devetdeseta, ko je visel v istih parkih in na istih klopeh, pil poceni alkohol in se pogovarjal pozno v noč.